2. stoletje - rimska doba – najstarejši dokaz o obstoju življenja na področju vasi Šmarje. V to obdobje sega na območju Šmarij najdena oljenka (svetilka), ki so jo uporabljali Rimljani. V tistih časih je na tem področju vodila cesta, ki je povezovala koprsko zaledje z notranjostjo Istre.

7. stoletje (2. polovica) – zaledje obmorskih mest začnejo naseljevati Slovani, medtem ko mesta ostajajo romanska.

9. stoletje – v to obdobje sega kamnito mrežasto okno, sedaj vzidano v zvonik župnijske cerkve
11. stoletje – Šmarje dobijo svojo  župnijsko cerkev, ki so jo posvetili leta 1142, leta 1222 pa razširili (na zadnji dogodek spominja kamnita plošča na zunanji južni strani cerkve).

12. in 13. stoletje

1. 1152 se zaradi šmarskih posesti spreta koprska in beneška škofija, spor je trajal do leta 1283, ko pride področje Šmarij pod beneško oblast, vendar si je koprska škofija neprestano prizadevala, da bi to področje pridobila nazaj. To ji je leta 1797 (s propadom beneške oblati) tudi uspelo.
2. 1349, 25. april – posvečena postane 2. šmarska cerkev Sv. Blaža (te cerkve danes ni več).
3. 1488, 22. junij – posvečeni postaneta 3. in 4. šmarska cerkev inn sicer cerkev sv. Antona Puščavnika (na pokoplišču) in cerkev sv. Križa (tudi te danes ni več).

1525 – nastane najstarejši znani zemljevid Istre, Izolana Pietra Coppa. Šmarje so v ta zemljevid vpisane kot Monte v. (villa).

1682 – to leto so župniki v Šmarjah začeli voditi knjigo rojstev, porok in smrti (knjiga je še danes shranjena v župnijskem arhivu).

1730 – tega leta je takratni šmarski župan Anton Rojac dal popraviti in razširiti župnijsko cerkev, na kar danes spominja kamnita plošča, ki povezuje pročelje cerkve z zvonikom. Pri tem mu je pomagala bogata družina Sergsaš, po kateri nosi ime vas Srgaši (vas v Slovenski Istri)

1797 – to leto propade Beneška republika in vse do konca 1. svetovne vojne (1918) Šmarčanom vladajo Avstrijci (vmes so med letoma 1806 in 1813 s pohodom Napoleona vladali Francozi).

1831 – župnijsko cerkev neznani nepridipravi izropajo, dragocenosti niso nikoli vrnjene, dve leti kasneje v Šmarjah ustanovijo nočno stražo, ki je varovala takratnih 891 duš.

1857 – umre eden najbolj priljubljenih šmarskih župnikov Andrej Ulčnik iz Štajerskega, v zahavlo so mu Šmarčani v pokopališko cerkev istega leta vzidali spominsko ploščo.

1861 – Šmarje dobijo prvo šolo.

1920 – z rapalsko pogodbo nad temi kraji prevzamejo oblast Italijani.

1933 – Italijani ukinejo slovensko petje v cerkvi, Šmarčani se temu upirajo in slovenska pesem se preseli v gostilne ter na plese.

1941 – začne se 2. svetovna vojna, v Šmarjah se oblikuje močno odporniško gibanje, septembra 1943 vas zasedejo Nemci. Po odhodu Italijanov se močno razbohoti gibanje OF, v Šmarjah v maju 1943 ustanovijo četrti rajon OF.

1943, 3. oktober – zaradi dobro organiziranega napada partizanov na kolono Nemcev, tej ta dan požgejo vas Šmarje, zgori 32 hiš in 38 senikov. Požig se je zgodil na vaški praznik, belo nedeljo

1944, 21. junij – Nemci že drugič požgejo vas, tokrat zgori skoraj celotna vas od 150 hiš jih ostane samo 15.

1948 – se začne obnova Šmarij, obnovijo skoraj celotno vas, vas dobi moderno mestno obliko, v te obdobju Šmarje pridobijo kulturni dom

1969 – vaščani v spomin na žrtve vojne v centru vasi postavijo spomenik, ki je delo akademskega kiparja Jožeta Pohlena.