Projekt popisa divjih odlagališč odpadkov na območju predlaganega Krajinskega parka Dragonja je nastal na pobudo Mestne občine Koper – Urada za okolje in prostor v letu 2004. Pangea je projekt na terenu izvajala od meseca aprila do decembra 2004, ter v tem obdobju uspela zagotoviti podporo lokalnih skupnosti na projektnem območju za sanacijo obstoječih divjih odlagališč. V letu 2005 je Mestna občina Koper na podlagi izdelanega elaborata zagotovila sredstva za sanacijo več divjih odlagališč. Projekt sanacije divjih odlagališč je v celoti izvedla ekipa društva Pangea s strokovno pomočjo dr.Milana Naprudnika.

Predvideni krajinski park Dragonja: 

Zaradi vse večjega obiska doline reke Dragonje, ki je v državnih prostorskih dokumentih predlagana za krajinski park, se pojavlja problem nekontroliranega onesnaževanja okolja s strani turistov, naključnih obiskovalcev in tudi s strani lokalnega prebivalstva. Eden izmed najbolj očitnih dokazov onesnaževanja je t.i. odmetavanje različnih vrst odpadkov neposredno v naravno okolje, ki lahko preraste v divje odlagališče odpadkov, katerih število in stopnja škodljivosti za okolje, na obravnavanem območju, še nista bili strokovno ovrednoteni.

Namen projektne naloge je z maksimalno udeležbo lokalnih skupnosti in uporabo tehnik zaznavanja v prostoru (GPS) identificirati obstoječe položaje divjih odlagališč na projektnem območju ter zagotoviti strokovne podlage za pripravo sanacijskega načrta, kot osnovo za dolgoročno in postopno odstranitev divjih odlagališč z načrtovanega območja do leta 2010.

Pri popisu divjih odlagališč odpadkov na načrtovanem območju Krajinskega parka Dragonja so bile za pridobivanje podatkov uporabljene osnove metode sistematičnega kartiranja, ki so bile prilagojene specifičnim razmeram na projektnem območju. Projekt je potekal v treh osnovnih fazah. V prvi fazi so bile aktivnosti usmerjene predvsem v predstavitev metodologije in namena projekta v lokalnih skupnostih na projektnih območjih (predsednikom in članom sveta krajevnih skupnosti) ter lokalnim prebivalcem. V ta namen je bila izdana tudi posebna informativna zloženka.

V drugi fazi je bila izvedena identifikacija divjih odlagališč na terenu na osnovi podatkov, ki so jih predložile lokalne skupnosti, popis značilnosti posameznega divjega odlagališča in določitev koordinat, ter postavitev enotne podatkovne baze divjih odlagališč na projektnem območju. V sklopu tretje faze so bile narejene analize pridobljenih podatkov, prioritetna lista za sanacijo divjih odlgališč ter končno poročilo vključno s predlogom sanacijskega načrta do leta 2010.

ZAPISNIK SESTANKA S PREDSEDNIKI KS

ŠIFRANT NASELIJ

Uspešno sanacijo divjih odlagališč odpadkov na projektnem območju, ki vključuje tako sanacijo obstoječih živih in opuščenih divjih odlagališč, kot preprečitev nastajanja novih je možno izpeljati le v partnerskem odnosu med »lastniki« divjih odlagališč – lokalnimi skupnostmi, občinskimi pristojnimi službami in strokovnimi izvajalci sanacije. V sanacijskem načrtu je opredeljenih pet glavnih metod sanacije:

• SP/01 - Omejevanje dostopa do divjega odlagališča
• SP/02 - Sonaravna sanacija divjih odlagališč
• SP/03 - Prostovoljne čistilne akcije
• SP/04 - Zbiranje kosovnih odpadkov na enotni lokaciji
• SP/05 - Informiranje in ozaveščanje javnosti

Na podlagi kombinacij sanacijskih metod in specifičnih lastnosti posameznih kategorij divjih odlagališč (lokacija, velikost, zgradba) so bili opredeljeni trije glavni prostopi k sanaciji divjih odlagališč na projektnem območju:

• Pristop A - Hitra sanacija z maksimalno udeležbo lokalnih skupnosti na projektnem območju
• Pristop B - Postopna strokovna sanacija kritičnih divjih odlagališč
• Pristop C - Omejevanje širjenja obstoječih, preprečitev nastajanja novih divjih odlagališč odpadkov ter postopna sanacija

Popolna izvedba sanacije divjih odlagališč odpadkov na projektnem območju je na podlagi predlagane uporabe različnih metod po razredih divjih odlagališč predvidena v obdobju od leta 2005 do konca leta 2010 s pričakovano maksimalno angažiranostjo v tretjem in četrtem letu po začetku izvajanja sanacije. V končnem predlogu sanacijskega načrta je 6 prednostnih divjih odlagališč v osrednjem delu projektnega območja (naselja Puče, Krkavče, Koštabona, Truške, Župančiči), ki naj bi se sanirale po Pristopu B in 13 divjih odlagališč (naselja Trebeše, Labor, Fjeroga, Boršt, Puče, Krkavče, Babiči, Pomjan, Truške, Brezovica) po Pristopu C.

Za učinkovito izvajanje predlaganega sanacijskega načrta in celotnega projekta popisa je potrebno zagotoviti določene spremljajoče aktivnosti, ki lahko pripomorejo k zagotavljanju splošnega uspeha sanacije. Te aktivnosti so:

• zagotovitev pogostih ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti za lokalne skupnosti glede principov varstva okolja in ohranjanja narave (izdaja informativnih zloženk, predavanja o principih varstva okolja in ohranjanja narave, pomembnost naravnih virov, itd.),
• smotrna prostorska umestitev manjše enotne lokalne deponije (na nivoju krajevne skupnosti, več naselij skupaj ali posameznega naselja) za namene odlaganja različnih vrst odpadkov iz kmetijske dejavnosti (ali drugih dejavnosti),
• pravočasno informiranje lokalnih skupnosti glede zbiranja kosovnih odpadkov na zbirnih mestih po krajevnih skupnostih,
• ugotovitev in analiza potreb po akcijah zbiranja kosovnih odpadkov na projektnem območju ter morebitno povečanje letnega števila akcij (iz dveh na več letno),
• zagotovitev enakomerne razporeditve čistilnih akcij in akcij zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov na vsej površini projektnega območja ter
• zagotoviti sredstva za podporo rednih manjših čistilnih akcij v lokalnih skupnostih na projektnem območju.

(v izdelavi)