Predstavitev končnega poročila projekta "Poslovne strateške usmeritve v predvidenem krajinskem parku Dragonja"

V sredo, 19.septembra, smo v Pretorski palači v Kopru predstavili končno poročilo projekta "Poslovne strateške usmeritve v predvidenem krajinskem parku Dragonja". Predstavila sta ga avtor Matjaž Primc, Pangea in mentor dr. Igor Jurinčič, Zavod Istra Škofije. O dogodku so se razpisali tudi mediji. V nadaljevanju povzemamo članek Primorskih novic. V članku je dostopna tudi prezentacija končnega poročila.

Povezava na prezentacijo: tukaj

Razvojne možnosti doline Dragonje - Je krajinski park priložnost ali ovira?

Višje cene za zahtevne goste

Naravna ohranjenost doline Dragonje, posebej ohranjenost rečne struge, kar kličeta po dolgoročni zaščiti, pa tudi nudita številne poslovne priložnosti. Primeri iz Slovenije in tujine kažejo, da je ustanovitev krajinskega parka prava pot za razvoj območja, ki prebivalcem omogoča več kot le preživetje.

Predviden Krajinski park Dragonja je deloma v koprski, deloma v piranski občini. Dolina Dragonje je v piranski občini zaščitena z odlokom o razglasitvi posameznih naravnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave, v koprski občini pa je bila še pred nekaj leti zavarovana z odlokom o začasnem varovanju reke Dragonje s pritoki, ki pa ne velja več.

"Dolino naj zaščiti država"

"Občini Koper in Piran sta pred mesecem na ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika poslali pobudo, da bi se sestali in dorekli status tega območja. Slednje je zdaj naravna vrednota državnega pomena in občina nima možnosti, da bi ga zaščitila. Odgovora z ministrstva še ni," je pojasnila Andreja Poklar iz koprskega občinskega urada za okolje in prostor.

Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP), območje po prenehanju koprskega občinskega odloka z naravovarstvenega vidika nima posebnega statusa zavarovanja. O pobudi občin za zavarovanje območja na državni ravni pa so zapisali: "MOP to pobudo pozdravlja, zato bomo projekt uvrstili v program dela ministrstva za prihodnje leto. Najprej bo treba oblikovati in pridobiti natančne strokovne podlage in usmeritve za zavarovanje tega območja, sledi usklajevanje z lokalnima skupnostma in seveda lokalnim prebivalstvom. Te aktivnosti se bodo odvijale predvidoma v naslednjih dveh letih." Sledil bo še postopek priprave in sprejetja dokončne uredbe o ustanovitvi parka, ki jo sprejme vlada.

Razvojne možnosti

Ustanovitev krajinskega parka bi med drugim ponudila številne poslovne priložnosti. Katere produkte bi veljalo razvijati in tržiti v predvidenem Krajinskem parku Dragonja, sta včeraj (v nizu predstavitev okoljskih projektov v okviru evropskega tedna mobilnosti) predstavila dr. Igor Jurinčič z Zavoda Istra in Matjaž Primc iz društva Pangea.

V svojem projektu sta primerjala uspešne turistične cilje in ponudnike v svetu (podeželje Toskane, pridelovalci oljčnega olja v Italiji) in doma (krajinska parka Logarska dolina in Sečoveljske soline, turistična kmetija Santomas) ter skušala ugotovitve prenesti v dolino Dragonje.

"To so šele smernice, a iz njih je že mogoče razbrati prave poti za trajnostni razvoj doline Dragonje, ki ne prenese množičnega turizma. Vztrajati bi morali na trajnostnem turizmu za zahtevnejšega gosta in višjih cenah, kar nekateri, denimo vinarji, že počnejo," napoveduje Primc. Nosilni produkti, ki naj bi jih tržili, so poleg vina še oljčno olje ter izjemni naravna in kulturna dediščina. "Dolina Dragonje ima številne prednosti, kot so ugodni geografska in prometna lega ter klimatski pogoji za razvoj turizma," pravi Primc.

Pogoj za udejanjanje poslovnih priložnosti je po njegovem mnenju razglasitev krajinskega parka. "Razglasitev parka bi imela pozitivne učinke tudi na marketing - razvili bi blagovno znamko, ki bi privabila goste."

Veliko je odvisno tudi od prebivalcev, saj se nekateri bojijo ustanovitve parka, češ da prinaša veliko omejitev. "Ključno je, da lokalno prebivalstvo vidi v krajinskem parku razvojno priložnost," je poudaril Jurinčič. Pritegnil mu je Denis Goja, predsednik sveta KS Padna, in dodal, da je za posameznike največja ovira denar. "Če hočeš dobiti evropski denar, moraš prej imeti nekaj svojega." Barbara Švagelj iz Konzorcija vin Istre je spomnila, da zaščita doline Dragonje pomeni zavarovanje pred divjo gradnjo. Ivan Debernardi, podpredsednik sveta KS Nova vas, pa je priporočil, naj snovalci dokumentov o zaščiti v delo vključijo tudi domačine.

Vir: www.primorske.si Avtorica: NIVES KREBELJ