Mediji o predavanjih PODNEBNO SPOROČILO: Se bomo skuhali kot žabe?

Če žaba skoči v lonec z vrelo vodo, se v trenutku požene iz njega. Če pristane v loncu s hladno vodo, ki se počasi segreva, v njem čepi in čepi in čepi in sploh ne občuti, da temperatura počasi, a vztrajno narašča. Če je ne bi pravočasno potegnili iz lonca, bi se skuhala. Tako nekako se obnaša človek v svojem loncu, na planetu Zemlja, pravi Vida Ogorelec Wagner. Mirno čepi, medtem ko se v toplogrednem plašču po njegovi krivdi zbirajo neslutene koncentracije ogljikovega dioksida. Medtem ko se ledeniki vztrajno topijo. Medtem ko se morje in ozračje segrevata in orkani silovito udrihajo. Medtem ko planet umira.

Direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Vida Ogorelec Wagner je bila pred dvajsetimi leti mlada arhitektka na podiplomskem študiju v San Franciscu, kjer je preučevala razmerje med varstvom okolja in oblikovanjem. Takrat je prvič slišala za toplo gredo in podnebne spremembe. Dramatični scenariji so bili še varno oddaljeni v prihodnost. Govorili so o nekaj centimetrih dviga morske gladine v enem stoletju in o desetinkah stopinje dviga temperature. Ni bilo še nujno takoj ukrepati.

Kampanja Ala Gorea

V zadnjih letih, zlasti v lanskem, so spoznanja znanstvenikov postala zares alarmantna. Pojavila se je Neprijetna resnica, film bivšega ameriškega podpredsednika Ala Gorea, in pojavila se je globalna kampanja tisočev prostovoljcev, usposobljenih predavateljev, ki peljejo naprej Podnebno sporočilo, na katerem temelji Goreov film. Med njimi je tudi Vida Ogorelec Wagner, ki je pred dnevi s sliko in besedo presunila mlade slušatelje, zbrane v prostorih Študentske organizacije Univerze na Primorskem. "Ljudje mislimo, da smo tako majhni na tem velikanskem planetu, da nemoremo imeti večjega vpliva na velike naravne sisteme. Se posebej ne na ozračje, ki je tako prostorno. V današnjem času se kaže, da je to velika in tudi zelo nevarna zmota," pravi Ogorelec Wagnerjeva. Prav ozračje je najbolj ranljiv ekosistem na Zemlji, tanek, kot je tanka plast laka na namiznem globusu.

Toplogredni plašč je iz leta v leto debelejši, v njem se kopičijo vse večje koncentracije toplogrednih plinov, ki sončno energijo zadržujejo na Zemlji. Planet se vse hitreje segreva. Predavateljica pritisne na daljinski upravljalec in na platnu se pred študenti, podobno kot pred nekaj meseci pred gledalci v kinu, odvije neprijetna resnica. Kilimandžaro leta 1970. Mogočnega belega klobuka je leta 2005 le še za vzorec. Ledenik Columbia v Severni Ameriki se od leta 1980 vztrajno umika v svoje zaledje. Topijo se tudi himalajski ledeniki, kjer izvirajo Ind, Ganges in Rumena reka, povodja, ki napajajo gosto naseljena območja od Pakistana do Kitajske. Naslednja slika:ledenik Zeleni sneg v Triglavskem narodnem parku. Leta 1957 je obsegal 15 hektarjev, leta 2003 je od njega ostala le še pol hektarja velika zaplata.

Topli oceani in besneči orkani

Vročinski val leta 2003 v Evropi pogoltne več kot 38.000 smrtnih žrtev. Segrevajo se tudi oceani. "Znanstveniki ocenjujejo, da so kar dve tretjini vse dodatne toplote, ki ostaja zaradi učinka tople grede na našem planetu, absorbirali oceani. Vremenski sistemi imajo zaradi tega več energije, moč in trajanje neviht sta se povečala za 50 odstotkov," pojasnjuje predavateljica. Na platnu se odvrtijo posnetki grozljivega opustošenja, ki ga je v New Orleansu pustila za sabo pobesnela Katrina.

Medtem ko temperature vztrajno naraščajo, količina padavin vztrajno pada. Najbolj trpi in bo še bolj trpela Afrika, napovedujejo znanstveniki. "To je še en paradoks podnebnih sprememb prav tisti ljudje, ki so najmanj krivi za to, kar se dogaja, bodo plačali največ," pravi Ogorelec Wagnerjeva. "TUdi dejstvo, da se je nekdaj eno največjih jezer, Čadsko jezero, v 40 letihskoraj popolnoma izsušilo, je prispevalo k tragičnosti razmer v Darfurju, ki smo jih lani od daleč spremljali."

Kanarčka v rudniku

V časih, ko v rudnikih še ni bilo naprav za merjenje kakovosti zraka, so si rudarji pomagali s kanarčki v kletkah. Držali so jih meter pred sabo. Če je kanarček poginil, je to pomenilo, da zrak še ni dovolj čist. "Pravijo, da imamo na našem planetu dva kanarčka v rudniku, kjer se procesi dogajajo precej hitreje kot drugod," pove naravovarstvenica in prikliče na platno hudo zaskrbljujoče prizore iz Arktike in Antarktike. Led se lomi in tali, tjulnji se utapijajo, ledena ploskev, od katere se odbije 90 odstotkov sončne energije, je vse manjša, hladilni sistem je vse šibkejši, morje vse toplejše in višje ....

In še in še ... Neskončno veliko je teh neprijetnih resnic. Čas pa neusmiljeno teče. Smo kot Napoleon v Moskvi, bi rekel James Loveloek, eden od svetovnih gigantov okoljevarstva. Toliko ust je treba nahraniti, a preden se odločimo za akcijo, utegne zmanjkati sredstev. Žaba se utegne skuhati v vodi. Vnuki nam utegnejo čez 40 let očitati. "Imeli ste vse podatke. Vedeli ste, kakšna usoda grozi planetu. Imeli ste še čas. Zakaj niste storili ničesar?"

Avtor: Ilona Dolenc, Vir: Primorske novice

Foto: Matjaž Primc, Pangea