Multimedijsko predavanje PODNEBNO SPOROČILO (Prostori ŠOUP-a, torek, 10.april ob 18h)

Znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Mag. Vida Ogorelec Wagner iz Umanotere bo v osrednjem v osrednjem prostoru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) na Pristaniški 3, v torek, 10. aprila ob 18h, predavala na temo podnebnih sprememb, ki izhajajo iz predstavitev ameriškega podpredsednika Ala Gora v dokumentarnem filmu Neprijetna resnica.

Multimedijska predavanja Podnebno sporočilo celovito in slikovito prikazujejo problematiko podnebnih sprememb na globalni in na lokalni ravni, saj bodo predavanju dodane tudi informacije o Sloveniji. Predavanja organiziramo v sodelovanju s ŠOUP-om.

Kaj so podnebne spremembe in kaj je segrevanje ozračja?

Danes so podnebne spremembe postala ena osrednjih političnih in družbenih problematik. Redko pa iz medijev dobimo realno sliko o tem, kaj sploh so podnebne spremembe. S terminom podnebne spremembe označujemo spreminjanje globalnega in regionalnega podnebja na Zemlji v daljšem časovnem obdobju. Termin opisuje spremembe v raznolikosti ali povprečnem stanju atmosfere v izbranih daljših časovnih intervalih, ki so lahko dolgi od enega desetletja do nekaj milijonov let.

Segrevanje ozračja je terminološko ožji pojem od podnebnih sprememb, v sklopu katerih lahko govorimo tudi o ohladitvi zemlje oziroma o ledenih dobah. S terminom globalnega segrevanja ozračja (global warming) označujemo povečanje povprečne temperature zraka in vode v zadnjih nekaj desetletjih. Večina strokovnjakov se strinja, da je tako močno povišanje temperatur v zadnjih tridesetih letih povzročil človek.

Glavni vzrok za segrevanja ozračja je povečanje emisij CO₂ v zraku, skupaj s povečanjem vsebnosti drugih plinov, ki povzročajo učinek tople grede, med katerimi je tudi metan. Toplogredne pline proizvaja človek, in sicer:

• z izgorevanjem fosilnih goriv, s katerimi proizvede tri četrtine vseh emisij za produkcijo dobrin, transport, proizvodnjo elektrike in druga področja;
• z usmerjeno uporabo zemlje (npr. sekanjem gozdov) in kmetijstvom;
• v svojih gospodinjstvih.

Emisije toplogrednih plinov, ki so ozračje dodatno začele segrevati pred dvema stoletjema v času industrijske revolucije, so v zadnjih petdesetih letih v veliki meri povzročile globalno segrevanje zemlje. Večina strokovnjakov na osnovi pridobljenih podatkov verjame v močno povezanost med emisijami CO₂ in višanjem temperature.

Kot posledica povečanja globalne temperature se pojavlja tudi:

• višanje gladine morske vode zaradi taljenja ledenikov,
• spreminjanje vzorcev povprečnih podnebnih pojavov in vse pogostejše pojavljanje ekstremnih vremenskih razmer (suše, poplave, vročinski vali, hurikani, tornadi),
• tanjšanje ozonske plasti,
• krčenje obdelovalne kmetijske površine,
• izginjanje rastlinskih in živalskih vrst,
• povečanje in širjenje nekaterih bolezni.

Posledice podnebnih sprememb v Sloveniji

Poleti 2004 je Slovenijo prizadela huda poletna suša, ki je močno prizadela poljedelce, ponekod pa ogrozila tudi vire pitne vode. Pomanjkanje padavin je spremljala zelo visoka temperatura in neobičajno veliko sončnega vremena, kar je še dodatno povečalo potrebo po vodi. V zadnjih 11 letih je Slovenijo suša poleti prizadela kar 4 krat, poleg lani tudi v letih 2000, 1993 in 1992. Pozimi so zelene zime vse pogostejše v dolinah. Slovenija spada v Evropi med območja z največjim številom neviht, vsako leto je med njimi tudi nekaj hudih neurij. Sunki vetra, ki se pojavljajo ob močnih nevihtah, lahko povzročajo škodo in odkrivajo strehe, izjemoma tudi lomijo drevesa.

Kaj lahko naredimo sami?

Prispevek Slovenca k podnebnim spremembam je v povprečju 10 ton CO2 emisij/leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja okrog 2 t/leto. Svoje emisije moramo torej drastično znižati, če ne želimo trajno poškodovati svojega okolja. Svoj CO2 odtis lahko preverite tudi na posebnem računalu, ki je dostopen na http://www.umanotera.org/index.php?node=120.

Zelo pomembno je, da smo v vsakdanjem življenju skrbni do svojega okolja. Tukaj pa je seznam 10 preprostih stvari, ki jih lahko vsakdo naredi za ublažitev globalnega segrevanja:

1. Zmanjšaj temperaturo svojega doma za 1°C in s tem zmanjšaj letno do 300 kg emisij CO₂ v svojem gospodinjstvu, saj se povprečno 70 % energije v gospodinjstvu porabi samo za ogrevanje.

2. Ko menjaš stari hladilnik, kupi novega z energetsko nalepko A+ in zmanjšaj emisije CO₂ za približno 210 kg na leto, saj takšen hladilnik porabi štirikrat manj energije kot navaden aparat.

3. Zamenjaj pet navadnih žarnic v lučeh, ki gorijo 5 ur na dan, z nizko energijskimi (CFL) žarnicami in zmanjšaj emisije CO₂ za približno 250 kg na leto.

4. Na kratke razdalje se vozi s kolesom ali pojdi peš in bolj pogosto uporabljaj javni prevoz . Kar 75 % vseh osebnih prevozov naredimo za razdalje do 5 kilometrov, 20 % pa za razdalje manjše od 1,5 kilometra.

5. Pri nakupu novega avtomobila izberi avto z najmanjšimi izpusti CO₂ in prihrani od 50 do 300 % goriva. S takim avtomobilom boš pri prevoženih 15.000 km zmanjšal emisije CO2 od 650 kg do 4 tone na leto.

6. Zmanjšaj hitrost iz 110 km na uro na 90 km na uro in tako zmanjšaj porabo goriva ter izpuste CO2 za 20 %.

7. Jej manj mesa: živalske farme so velike onesnaževalke s toplogrednimi plini, predvsem z metanom in dušikovim oksidom. Ekološko kmetovanje je okolju in podnebju veliko bolj prijazno.

8. Posadi drevo, saj eno drevo v svojem življenju porabi 1 tono CO2.

9. Podpri nevladno organizacijo, ki deluje na področju podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti, vpliva na politike ter je aktivna pri osveščanju javnosti v Sloveniji.

10. Naredi svoj podnebni dogovor na spletu! Misliš, da vlada ne naredi dovolj v boju proti podnebnim spremembam? Obišči spletno stran http://www.focus.si/ in ustvari podnebni dogovor kar na spletu.

Informacijsko središče o varovanju okolja (E-novice)

Če vas zanimajo novice s področja varstva okolja in narave ter seveda o podnebnih spremembah, se lahko na info@umanotera.org naročite na Umanoterine tedenske e-novice. Novice sestavljajo redne rubrike iz sveta in Slovenije, publikacije in spletne strani, razpisi, prosta delovna mesta, akcije in napovednik. Februarja je izšla že 260. številka pestrega pregleda na temo varovanja narave, celoten arhiv pa je dostopen tudi na spletni strani Umanotere.

Več o Umanoteri, podnebnih spremembah, pravični trgovini, nevladnem sektorju, gensko spremenjenih organizmih, ravnanju z odpadki, kemikalijah in varovanju narave je dostopno na spletnem naslovu http://www.umanotera.org/.

Pripravila: Umanotera, slovenska fundacija trajnostni razvoj

Foto: Karantanija Cinemas